Zlatko Kraljić: „Globalizacija-penetracija”

500.00 din.

DOSTUPNO

Edicija: Jezik:
Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Ironijski prevrćući ne-zbilju u zbilju (ili obrnuto?!), Pjesnik je nakanjuje dovesti do njezina konačnoga paradoksa u okruženju tradicionalnih premisa klasične temistoklovske socijalne arhitekture i homo- (teo-) centričnoga »helio« sustava. Na jezičnomu planu Kraljić je ne samo verzirani hodač klasičnim spiralama pjesničke riječi, opremljen čvrstim planinarskim čevljima in cepinom, već i vješti inovator poetskih vještina, podupirući ih ne-klasičnim pjesničkim strukturama iz drugih književnih rodova.

Na idejnomu planu Kraljić svojim radoznalim i zabrinutim duhom razgrće blještavi celofan, tražeći ali ne nalazeći zadovoljavajuću novu, filozofski dovoljno konzistentnu paradigmu, priključujući se tako društvu pjesnika ugrožene egzistencije – riječju: neogzistencijalistima. Ipak, ono po čemu je specifičan i nov – to je prije svega njegova zaigranost metaforom i ironijom, a kojom ponajprije ne štedi sam sebe.

Prožet dubokim humanizmom i oboružan ironijom upojedinjeni Kraljićev Subjekt kreće »u napad« svojim čopičem in perom a nakon što su mu »korenine izruvali« i »črni pogled v očeh montirali«, tražeći sebe u samome središtu događanja:

Sem rano vstal / lase preštel /…/ zazehal, potiho revolucionarne pesni zapel /…/ kot prvi na prizoriščo bil / granitne kocke pripravil, jajca (tista debela za zajtrk) / glasnice z medom namazal, /osnove revolucije ponovil, / se zresnil…

Ivan Kutnjak

Z ironičnim spreobračanjem ne-realnosti v realnost (ali obratno?!) namerava le-to Pesnik pripeljati do njenega končnega paradoksa v okolico tradicionalnih pre­mis klasične temistoklovske socialne arhitekture in homo- (teo-)centričnega »helio« sistema. V jezikovnem planu je Kraljić ne samo verzirani pohodnik po klasičnih spiralah pesniške besede, opremljen s čvrstimi planinskimi čevlji in cepinom, temveč tudi spreten inovator poetskih veščin, ki jih podpira z ne-klasičnimi pesniškimi strukturami iz drugih književnih zvrsti.

Idejno Kraljić s svojim radovednim in zaskrbljenim duhom razkriva bleščeči celofan, išče in najde dovolj novega, filozofsko dovolj konsistentno paradigmo in se tako pridružuje družbi pesnikov ogrožene eksistence – dejansko: neoeksistencialistom. Vendar tisto, po čemer je specifičen in nov, je predvsem njegova igriva metafora in ironija, s katero prvenstveno ne varčuje niti pri samemu sebi.

Prežet z globokim humanizmom in oborožen z ironijo, gre Kraljićev subjekt »v napad« s svojim čopičem in peresom in potem, ko so mu »korenine izruvali« in »črni pogled v oči montirali«, išče sebe v samem središču dogajanja:

Zgodaj sem vstal / lase preštel /…/ zazehal, potiho revolucionarne pesmi zapel-/…/ kot prvi na prizorišču bil / granitne kocke pripravil, jajca (tista debela za zajtrk) glasnice z medom namazal, / osnove revolucije ponovil, / se zresnil…

Ivan Kutnjak

Edicija:

POEZIJA

Obim:

208 str.

Povez:

broširani

Format:

21 cm

Godina izdanja:

2015

ISBN:

978-86-6029-228-7

Saizdavač:

Zavod za umetnost in kulturo Peter Rezman, Slovenija