…Mogoče bi… mogoče bi – skladno s premisami nekaterih »bodočih« možnih književnih razčlemb, funkcionaliziranih s potrebami »nove senzibilnosti« v zavesti bralca kot drugega pola pesniškega spoznanja – delo, ki je pred nami, bilo potrebno recenzirati intonirajoč ga s sonornimi (zvenečimi) slogani: »Začnite svoj edinstveni delovni teden s Kraljićem«, »Osvobodite se odvečnih masti v krvi s pomočjo – Volčje tolpe«, »Kralji smetišč danes zvečer v finalu – Grand Opena«, »Globalizacija penetracija – v režiji Baracka Yokohame potolkla vse rekorde«, »Recesija zgrešila tarčo, ugnezdila se v sosedstvo eko-vrtičkarjev v Dobrni«, »Compernije – zamenjale akupunkturo v Kliničnem centru«, »Samo v – Šparu – 50% ceneje z zavitkom Kraljićevega – Facebooka«, »Zagotovite si edinstveni piknik, z osrednjo sladico – akvarelnim svečanim kosilom v eni od verig naših hotelov na vseh kontinentih«, »Osvobojeni vseh stisk, prepustite svoje posvetne ostanke in svoj duh murskim močvirjem na rekuperacijo«, »Osvobodite svoje gene suženjstva v skrčenem prostoru«, »Delajte manj – zaslužite več: nogo v zadnjico«, »Plačajte manj, vzemite več – zraka na smetišču«, »Živite brezskrbno – masažo svoje denarnice prepustite profesionalcem«, »Vzemite Kraljića! kot chilly. Kraljić bo vse vaše literarne pomije pretvoril v slastno delicijo« in – zaključno: »Kadite Kraljića! Kraljić se izdaja samo na recept vašega osebnega zdravnika«…
Spodbujeni s temi in podobnimi detonatorji, bi morda vstopili neposredno v bistvo Kraljićeve poetike, zadeli tarčo v njeno hipofizo, njeno sredico in dihanje in mogoče bo prav v tej točki prišlo do vrenja in električnega praznjenja semantičnih trikotnikov, topljenja ritmično-semantičnih vulkanskih strdkov in branja neke »nove genetike« v celuloznih ali pikseloidnih nanosih akvareliziranega lirskega Subjekta – protagonista »smetišč« in njegovih podtekstnih in intertekstnih grmenj in neviht, Subjekta, ki diha z gejziri, v svojem modrozelenem ravninskem močvirju…
***
Povezujoč prostore, sintetizirajoč čase in njihove hipokrizije je Kraljić zaoral globoko pesniško brazdo na širšem prostoru od ozkega domovinskega. Svojim opusom, stkanim s pomočjo treh jezikovnih medijev – kajkavsko hrvaškim jezikom, štokavsko hrvaškim standardom in slovenskim jezikom je v svojem opusu nadaljeval in nadaljuje nitke literature, ki je in bo imela svetovne odmeve (Kamov).
Pesnik je do sedaj lahko ponosen na nešteto verzov, zbranih v več rokopisnih ali izdanih zbirk, v katerih je razpenjal svoj pesniški lok vse močneje in močneje, usmerjajoč svoje tekstovne puščice od ozko domovinske »flore« in »faune« k nekim globaliziranim sodobnim raptorjem in prostorom natrošenim z zoomorfnimi strukturami, v bistvu, dehumaniziranim in deformiranim svetovom, v katerih posameznik na svojem hrbtu nosi pretežka bremena. Po svojem izrazu moderen in sodoben, načitan in ritmično okreten, estetsko dodelan Kraljić je zares novo, dojemljivo ime, ki ga bomo od zdaj srečevali v podpisu avtentičnih tekstov sodobnega (evropskega) intelektualca.
Ivan Kutnjak
… Možda bi… možda bi – sukladno premisama nekih „budućih“ mogućih književnih raščlambâ, funkcionaliziranih potrebama „novoga senzibiliteta“ u svijesti čitatelja kao drugoga pola pjesničke spoznaje – djelo koje je pred nama recenzirati valjalo intoniravši ih sonornim sloganima: „Započnite svoj jedinstveni radni tjedan s Kraljićem“, „Oslobodite se suvišnih masnoća u krvi uz pomoć ‘Volčje tolpe’“, „’Kralji smetišč’ prošli kvalifikacije“, „’Kralji smetišč“ večeras u finalu „Grand Opena“, „’Globalizacija penetracija’ u režiji Baracka Yokohame potukla sve rekorde“, „Recesija promašila metu. Ugnijezdila se u susjedstvu eko vrtičkarjev u Dobrni“, „’Compernije’ zamijenile akupunkturu u Kliničkoj“, „Samo u ‘Šparu’ 50 % jeftinije sa smotuljkom Kraljićeva ‘Facebooka’“, „Osigurajte sebi jedinstveni piknik, sa središnjom poslasticom – akvarelnim svečanim objedom u jednom od lanaca naših hotela na svim kontinentima“, „Oslobođeni svih stega prepustite svoje ovozemne ostatke i svoj duh murskim močvirjima na rekuperaciju“, „Oslobodite svoje gene ropstva u skučenu prostoru“, „Radite manje – zaradite više: nogû u stražnjicu“, „Platite manje, uzmite više – zraka na smetištu“, „Živite bezbrižnije – masažu svoje lisnice prepustite profesionalcima“, „Uzmite Kraljića! Poput chillyja Kraljić će svaku vašu literarnu splačinu pretvoriti u slasnu deliciju“ i – zaključno: „Pušite Kraljića! Kraljić se izdaje samo na recept vašega osobnog liječnika“…
Potaknuti ovim i sličnim detonatorima možda bismo ušli izravno u bit Kraljićeve poetike, pogodili metu u njezinu hipofizu, njezinu srž i disanje i možda će upravo u toj točki doći do vrenja i električnog pražnjenja semantičkih trokuta, topljenja ritmičko-sintaktičkih skrutnuća vulkanskih i očitavanja neke „nove genetike“ u celuloznim iliti pikseloidnim naslagama akvareliziranoga lirskoga Subjekta – protagonista „smetišč“ i njegovih podtekstnih i intertekstnih grmljavina i oluja, Subjekta koji diše gejzirima u svojemu modrozelenom ravničarskomu močvirju…
***
Povezujući prostore, sintetizirajući vremena i njihove hipokrizije Kraljić je zaorao duboku pjesničku brazdu na širemu području od usko zavičajnog. Svojim opusom izatkanim uz pomoć tri jezična medija – na kajkavskom hrvatskom jeziku, hrvatskom štokavskom standardu te slovenskom jeziku u svojemu opusu nastavio je i nastavlja niti jedne literature koja je imala i ima svjetske odjeke (Kamov).
Pjesnik se može do sada podičiti s pregršt stihova sabranih u nekoliko rukopisnih ili otisnutih zbirki, u kojima je razapinjao svoj pjesnički luk sve jače i jače, usmjeravajući svoje tekstovne strjelice od usko zavičajne „flore“ i „faune“ ka nekim globaliziranim suvremenim raptorima i prostorima natrunjenim zoomorfnim strukturama, u biti, dehumaniziranim i deformiranim svjetovima u kojima pojedinac na svojim leđima nosi preteške terete. Po svom izričaju moderan i suvremen, načitan i ritmički okretan, estetski dorađen i proživljen Kraljić je doista novo, upečatljivo ime koje ćemo od sada susretati u potpisu autentičnih pjesničkih tekstova suvremenoga (europskog) intelektualca.
Ivan Kutnjak