Radovan Vlahović: „Nenajavljeno kot smrt”

400.00 din.

DOSTUPNO

Edicije: , Jezik:
Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn

Naslov izvirnika
Radovan Vlahović, Nenajavljeno kao smrt: Facebook beleške I, Banatski kulturni centar, Novo Miloševo, 2011.

Prevod
Gabrijela Bešlin

Ilustracije
Ana Vidmar

V introspektivnem potapljanju vase išče Radovan Vlahović ključne posameznikove točke, katere definira s formulo: branje + pisanje = življenje. Zanj življenje ni doživeto, dokler se ne materializira v zapisani besedi. »Dvom je začetek literature, le-ta pa je ubesedeno in materializirano premišljevanje o življenju.« Za Vlahovića je pisanje dvom v tuzemeljski svet in vrsta magičnega obreda, skozi katerega išče tisto posebno in edinstveno besedo, ki je bit vsega in za katero samo sluti, kje se nahaja. Pri njemu ne in to je njegovo lastno prekletstvo, zato jo znova in znova išče, da bi se ji približal. Vendar ta pot iskanja ni samo prekletstvo, temveč predvsem čar in privilegij.Vlahović pravi, da živeti pomeni vsakodnevno širiti meje lastne svobode, sam akt ustvarjanja pa enači z veseljem. V ta magični akt prebujanja in širitve meja svobode, vstopa avtor v sveže jutro po dežju, očiščen od vsakdanjih stvari sledeč lastni biti. Njegova pot poteka v katarzičnem in krščanskem preizpraševanju prehojene poti in v soočenju s samim seboj med utiranjem novih poti.

Dragan Batinić

U introspektivnoj zaronjenosti Vlahović traži ključne tačke, to jest oslonce jedinke koju možemo definisati formulom: čitanje plus pisanje jednako je življenje… Za njega doživljeno nije i proživljeno ako nije prošlo kroz olovku. Sam autor kaže: Sumnja je početak literature, a literatura je ojezikoslovljeno i materijalizovano promišljanje života. Za Vlahovića je čin pisanja sumnja u ovozemaljsko i vrsta magijskog obreda u kome snovideći stvarnost i materijalizujući snove, traži obremenjenu reč, da bi izrodila onu pravu reč koja je suština, iako zna u koga je ta reč. U pisca nije i to je njegova ukletost, da je do u beskonačnost traži i porađa, da joj se iznova i iznova približava, ali je nikada ne dosegne. Nije to samo ukletost. To je i draž i privilegija onih, za koje Vlahović kaže: Živeti znači svakodnevno proširivati granice slobode. A stvarati znači radovati se. U taj magiski čin buđenja i proširivanja granica slobode autor kreće kad je jutro kišom oprano, jer je i sam opran od svakodnevice, kreće u potragu za sopstvenom suštinom, kroz koju se prelamaju i sudovi o drugima. To ne biva bez katarzičnog, hrišćanskog preispitivanja pređenih puteva i suočavanja sa sobom u svim nijansama, zarad trasiranja novih staza.

Dragan Batinić

Edicija:

PROZA / PREVODI

Obim:

96 str.

Povez:

broširani

Format:

21 cm

Godina izdanja:

2014

ISBN:

978-86-6029-205-8